Vera in čuječnost sta si po svoji naravi nasprotni. Pri čuječnosti običajno ni vere, ti pa si nemiren in negotov. Kadar imaš vero, se čutiš varnega in umirjenega, vendar nisi buden.
Obstajajo tri vrste vere:
Tamasična vera izvira iz lenobe. Kadar ne želiš prevzeti odgovornosti ali pobude za dejanje in si rečeš: "Oh, saj je vseeno. Bog bo poskrbel za vse!" (smeh)
Radžasična vera izvira iz močne želje in častihlepnosti. Častihlepnost jo ohranja pri življenju.
Satvična vera je nedolžna in se rodi iz popolnega zavedanja.
Čeprav se dozdeva, da si vera in čuječnost po naravi nasprotujeta, se v resnici dopolnjujeta. Brez vere ni osebne rasti in brez čuječnosti ni pravilnega razumevanja. Vera daje občutek samozadovoljstva, čuječnost pa občutek napetosti.
Če ni vere, je prisoten strah. In brez čuječnosti človek ne more dojemati in se pravilno izražati. Bistvena je povezava obojega.
V gjani (stanju modrosti) je budnost brez napetosti in vera brez samozadovoljstva. Namen izobrazbe bi morala biti vera brez lenobe in čuječnost brez strahu. Taka povezava je edinstvena in redka. Če imaš hkrati vero in budnost, boš postal pravi gjani (modrec).