Strah je vtis iz preteklosti, ki se odseva v prihodnosti ali sedajnosti. Ko ljudje zanikajo strah, ostanejo egocentrični. Ko spoznajo in sprejmejo strah, gredo preko in se ga osvobodijo.
Popolna odsotnost strahu je mogoča le v popolnem kaosu ali v skrajni urejenosti. Svetnik in norec nimata nobenega strahu, toda povsod vmes je strah. Strah je bistven, ker ohranja urejenost v svetu. To je prvobitni instinkt.
STRAH PRED SMRTJO OHRANJA ŽIVLJENJE.
STRAH PRED NAPAČNIM OHRANJA PRAVILNO.
STRAH PRED BOLEZNIJO PRINAŠA HIGIENO.
STRAH PRED TRPLJENJEM OHRANJA OŠTENOST.
OTROK IMA NEKAJ STRAHU, ZATO JE MED HOJO PREVIDEN IN BUDEN. NEKAJ STRAHU JE POTREBNO, DA STVARI GLADKO TEČEJO.
Strah je ljubezen obrnjena na glavo, zato lahko vse, kar se da razložiti z ljubeznijo, razložimo tudi s strahom. Na primer otrok, ki se obeša na svojo mamo. To lahko razložimo na dva načina - iz ljubezni ali iz strahu. Ta prvobitni instinkt se lahko popolnoma tranformira skozi zavedanje božanske ljubezni.
Ne skušajte zavreči strahu. Meditirajte in vedite da ste nihče ali da pripadate nekomu posebnemu.