Vprašanje: Ali obstaja nekaj, do česar moramo občutiti strast?
Gurudev: Jaz! (smeh)
Ne pogasite ognja hrepenenja po božanskem ali satsangu (redna srečanja) z mlačnostjo.
V tebi je plamen, ki te žene k znanju, sadani (vsakodnevne duhovne vaje), predanosti in dobrodelnosti. Včasih uporabiš znanje, da ta plamen pogasiš. Ljudje so pogosto brez strasti, čemerni, brez navdušenja. Slišiš jih govoriti: »Oh, saj je vseeno. Bog je povsod, Guruji je v mojem srcu. Kjerkoli sem, imam lahko svoj satsang. Moja seva (delo, ki ga narediš s srcem, ker ga je potrebno opraviti in zanj ne pričakuješ plačila) je moja sadana. Zato ni potrebno, da meditiram, saj delam duhovne vaje štiriindvajset ur na dan. Ko bo bog želel, me bo poklical na satsang in na nadaljevalni seminar!«
Takšnih izgovorov ne smemo opravičevati z mlačno umirjenostjo.
Ko želiš narediti dobro delo, se tvoj um igra: »Oh, vse je maja. Kakorkoli gledaš, vse je iluzija. Vse se le dogaja. Stvari se bodo zgodile, ko bo zanje pravi čas!«
V tem primeru je znanje zlorabljeno. Uporabljen je le tisti delček vsebine, ki ustreza osebnemu udobju ali lenosti. V imenu umirjenosti ne izgubi iskre navdušenja in zanimanja. Če znanje uporabljaš na tak način, mnogo izgubiš.
Obdrži plamen hrepenenja po božanskem in delaj za družbo koristna dela. Pri tem pomanjkanje strasti škodi.
