Nasilje in nenasilje nista odvisna od dejanja, ampak od namere, ki se skriva za dejanjem. Osnova nasilja je jeza, pohlep, sovraštvo, ljubosumje, zavist, želja po onemogočanju drugega ali napadalnost.
Kirurg zareže in odpre človeku trebuh. Enako stori tudi zločinec. Dejanje je podobno. Toda namen kirurga je reševanje življenja in namen zločinca je njegovo uničenje.
Nasilje in nenasilje sta določena z načinom razmišljanja in ne z dejanjem.
Celo vojna je lahko nenasilna, če ni iz jeze, sovraštva, ljubosumja ali zavisti in je namenjena v poduk nekomu, ki ga ni mogoče spametovati na noben drug način.
Celo dobrodelna pomoč je lahko dejanje nasilja, če človeku odvzame samospoštovanje in ga vodi v suženjstvo. Vojna pa je lahko dejanje sočutja, če pomaga postaviti stvari na pravo mesto.
Nenavadno, toda resnično!