Izobraževanje

  • Prva Art of Living šola, podeželje Bengalurja v Indiji
  • Šola za etnične skupnosti v Jharkhandu
  • Novo upanje in 'Zid smrti'
  • Šola v Dharavi
  • Izobraževanje za žrtve otroškega dela

  • Prva Art of Living šola, podeželje Bengalurja v Indiji

    Ved Vignan Maha Vidhya Peeth je bila prva podeželska šola, ki jo je ustanovil Gurudev Sri Sri Ravi Shankar leta 1981. Ideja za projekt se je Sri Sri Ravi Shankarju porodila, ko je opazoval gručo otrok, ki so se igrali v bližini Art of Living centra, prepuščeni cesti brez vsakršne možnosti izobrazbe. Prostovoljec iz tega okrožja je bil izbran, da poskrbi za otroke, jih pouči o osnovni higieni, nauči poučnih iger in za kosilo preskrbi brezplačno zdravo hrano. V šolo je začelo prihajati vse več učencev in zasnovali so uradni šolski program. Tisti, ki so prejemali dnevne plače, so bili na začetku nenaklonjeni in šolo so obiskovali otroci samo iz dveh vasi. Danes je stanje mnogo boljše.

    Ena od učenk je bila tudi deklica Priyanka. Po šolanju je opravila zaključne izpite in nadaljevala diplomski študij elektrotehnike. Zdaj je zaposlena v Bengaluru Metro Rail Cooperation Ltd. Vozila je prvi metro v Bengaluru.

    »V teh mladih letih bi hčerka lahko delala edinole na kmetiji. Nikoli nismo niti sanjali o njeni izobrazbi. Tako sem vesela, da hodi v šolo.«

    - Gospa Savitri, mama učenke prve generacije

  • Šola za etnične skupnosti v Jharkhandu: Izobraževanje tudi v bolj oddaljene kraje

    Leta 1999 je Gurudev Sri Sri Ravi Shankar prosil Brija Chawla, da prevzame skrb za izobraževanje etničnih skupnosti v Jharkhandu. Delo je začel v vasi Ghatsilo, ki ni imela niti prometnih povezav, tako da je moral sredi noči skočiti iz drvečega vlaka, da je prišel v vas. Čeprav se Chawala bliža že sedemdesetim letom, pogosto potuje s škatlami knjig in šolskih potrebščin.

    Danes je v Jharkhandu 20 šol za etnične skupnosti, s kakovostno infrastrukturo in multimedijskim centrom, ki deluje na sončno energijo. Poučevanje se začne v domačem jeziku (mundari in oraon) ter uporablja akiki pisavo.

    »Moja hči Dukhi je prva v naši družini, ki se šola. Ostali sploh ne znamo niti brati niti pisati. Zato smo zelo hvaležni.«

    - Jaba Soren, Jharkhand, mati hčerke, ki hodi v eno od Art of Living šol za etnične skupnosti

  • Novo upanje in 'Zid smrti' (Wall of Death)

    Leta 2003 je Hiramati Sinha, ki je končala Art of Living program za usposabljanje mladih za vodenje (YLTP), odprla brezplačno angleško šolo ob »Zidu smrti«, to je na meji Indije in Bangladeša v Bhuvaneshwarnagarju v Assamu. Obiskala je 1.500 družin in spodbujala starše, da svoje otroke pošljejo v šolo. Navkljub slabemu odzivu je Hiramati začela šolo (Sri Sri Gyan Mandir) s samo 15 otroki. Zdaj šolo obiskuje 600 otrok, večinoma iz ribiških družin, ki nimajo šol.

    Leta 2015 je Hiramati za svoje delo dobila priznanje akademije Bharath Dalit Sahitya. Odprla je tudi šole v Broninglo in Keipleo, v Dhargarbandu na Karimgaj ozemlju, v Khasiapuji na Kasar ozemlju. Nekatera od njih so vojna območja.

  • Šola v Dharavi: izobraževanje v azijski največji revni četrti

    Sri Sri Vidya Mandir je prva angleška srednja šola v Dharaviju, največji azijski revni četrti. Delovanje šole so pestile številne težke okoliščine kot so: huda preteklost otrok, ki so bili zlorabljeni, nerazpoložljivost zemlje in ravnodušnost staršev do izobraževanja. Vendar je šola navkljub temu uspela in v njej študira več kot 400 otrok.

  • Žrtve otroškega dela so postale nosilci izobraževanja

    Oče Vinoda Chauhana je alkoholik, po poklicu krojač, mati pa sezonska delavka v kmetijstvu. Zaradi očetovega alkoholizma je moral Vinod in njegovi bratje delati v čajnici od jutra do pozno v noč. Sledila so še druga dela kot je prodaja zmajev in zelenjave, vrtnarjenje in podobno. Nihče jih ni spodbujal k učenju. Dvakrat je padel v desetem razredu in pri svojih letih ni znal pravilno pisati niti brati hindijščine.

    Po končani šoli se je Vinod navdušil nad nadaljnjim študijem in končal trgovsko šolo. »Osebna rast mi je vlila samozavest in odločnost, da revnim otrokom omogočim izobraževanje. Želim pomagati drugim otrokom, da jim ne bi bilo potrebno prestajati tega, kar sem sam izkusil. Moje sanje so, da imajo vsi otroci možnost šolanja in želim biti priča njihovega razcveta v neodvisne posameznike.« Danes Vinod Chauhan vodi brezplačno šolo za več kot 250 učencev iz revnih okrožij Dharja in Madje Pradeša.